Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Urška Perenič, literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, v posnetku predstavi novo knjigo Ivan Tavčar: Na valovih življenja.
V novi knjigi Urške Perenič spoznamo Tavčarja skozi njegovo življenje in dolga desetletja literarnoustvarjalne poti, začenši s prvimi objavami v šolskih rokopisnih glasilih, prek objav v Slovenskem glasniku v Celovcu do vse resnejših nastopov v Zori in Ljubljanskem zvonu, s katerimi je Tavčar ne samo formalno nasledil Josipa Jurčiča, ampak dejansko postal njegov prvi in edini pravi pisateljski naslednik. Od tod pa je šla ustvarjalna pot »visoškega gospoda« le še navzgor, dokler ni dosegel zrelosti klasičnega realizma ter v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki v izčiščenem in zrelem izrazu zapel poslednjo pesem duhovni obliki ljubezni, ki je (najbrž) tudi najvišja oblika ljubezni. Ivan Tavčar premišlja in piše, vržen na valove življenja, ki ga nosijo in zibajo, visoko dvigajo in globoko spuščajo, ki glasno hrumijo in tihotno šumijo, da bi se naposled izlili v literarne besede.
Posnetek pogovora o knjigi Urške Perenič z Bernardo Žarn si lahko ogledate na tej povezavi: https://bit.ly/3ujuuVs.
Knjigo lahko kupite v spletni knjigarni založbe Beletrina.
Obveščamo občane, da smo v sklopu projekta Čisto Škofjeloško, razširili dizajn ekokozarčkov z logotipom Poljanske doline. Odslej so poleg 0,5l kozarcev na voljo še...
Bliža se najlepši praznični čas. Letošnjo prvo adventno nedeljo bomo na Dvorcu Visoko priredili ADVENTNI SEJEM s strokovnim predavanjem dr. Bogataja, sledita...
V sklopu Dnevov slovenskega turizma 2024, ki so potekali 19. in 20. novembra 2024 v Kongresnem centru Thermana Park Laško, je potekala tudi podelitev priznanj Slovenia...
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.