Razgledna točka
Lepa razgledna točka s klopco za počitek in možnostjo nadaljevanja sprehoda po gozdovih Zale vas vabi, da jo obiščete.
Do simbola Poljanske doline najlažje pridete iz smeri Gorenje vasi. Pot vas vodi prek Dolenje in Gorenje Dobrave ter Todraža, kjer zavijete za Žirovski vrh Sv. Urbana. Pot nadaljujete navzgor do kmetije Mrak, nato pa boste med travniki že na daleč opazili iz slame zvito srce.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Mir, tišina, ptičje petje in šumenje krošenj vas bodo odvrnili od vsakodnevnega stresa, tik pod gozdom pa je kotiček, ki ga vsekakor morate obiskati.
Mimo poteka tudi trasa nekdanje ozkotirne železnice, ki je primerna za kolesarjenje. Mimo srca vodi pot skozi Zalo, ki je med pohodniki zelo priljubljena zaradi čarobnega gozda, lepih razgledov in zgodbe, ki jo spoznajo na poti.
Srce je bilo izdelano ob prazniku žetve na Žirovskem vrhu, zadnji vikend v juliju, kjer se že vrsto let zapored odvija SlamaArt – ustvarjanje iz slame. Simbol Poljanske doline je tako dokazal, da inovativnost pri nas nima meja.
Informacije:
e-pošta: lucija@tdzirovskivrh.si
Fotogalerija
Aktualno
Objavljen razpis za direktorja
Objavljamo razpis za prosto delovno mesto direktorja Zavoda za turizem in kultura Poljanska dolina. Več informacij v spodnji prilogi in na povezavi:
Predstavitev Poljanske doline v oddaji V nedeljo pod lipoo
V nedeljo, 14. aprila, je bila oddaja V nedeljo pod lipo na celjski televiziji prizorišče pestrega kulturnega dogajanja, ki so ga soustvarjali predstavniki Zavoda Poljanska...
Izposoja električnih koles
Od zdaj naprej za vse ljubitelje narave in aktivnosti na prostem ponujamo možnost najema električnih koles na Dvorcu Visoko. Možnosti najema električnih koles:
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
