Razgledna točka
Lepa razgledna točka s klopco za počitek in možnostjo nadaljevanja sprehoda po gozdovih Zale vas vabi, da jo obiščete.
Do simbola Poljanske doline najlažje pridete iz smeri Gorenje vasi. Pot vas vodi prek Dolenje in Gorenje Dobrave ter Todraža, kjer zavijete za Žirovski vrh Sv. Urbana. Pot nadaljujete navzgor do kmetije Mrak, nato pa boste med travniki že na daleč opazili iz slame zvito srce.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Mir, tišina, ptičje petje in šumenje krošenj vas bodo odvrnili od vsakodnevnega stresa, tik pod gozdom pa je kotiček, ki ga vsekakor morate obiskati.
Mimo poteka tudi trasa nekdanje ozkotirne železnice, ki je primerna za kolesarjenje. Mimo srca vodi pot skozi Zalo, ki je med pohodniki zelo priljubljena zaradi čarobnega gozda, lepih razgledov in zgodbe, ki jo spoznajo na poti.
Srce je bilo izdelano ob prazniku žetve na Žirovskem vrhu, zadnji vikend v juliju, kjer se že vrsto let zapored odvija SlamaArt – ustvarjanje iz slame. Simbol Poljanske doline je tako dokazal, da inovativnost pri nas nima meja.
Informacije:
e-pošta: lucija@tdzirovskivrh.si
Fotogalerija
Aktualno
Prosto delovno mesto na Dvorcu Visoko
Objavljamo prosto delovno mesto pomočnika vodje kavarne in vabimo k prijavi vse kandidate, ki si želijo dela v kreativnem in dinamičnem okolju Dvorca Visoko, hitro...
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja! Z velikim veseljem sporočamo, da je bila naša gozdna učna pot Visoko predstavljena v oddaji Ljudje in zemlja...
Mesečni napovednik - JUNIJ
Vabljeni na nove dogodke, ki jih organiziramo v Šubičevi hiši (Poljane nad Šk. Loko 70) in na Dvorcu Visoko (Visoko pri Poljanah 1)
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
