Luka Jeran
V Ljubljani je ustanovil prvo Slovensko dijaško kuhinjo za revne dijake in zbiral prispevke za njihovo preživetje in šolanje. Bil je duhovnik, misijonar, pesnik, pisatelj, časnikar in velik dobrotnik, ki je svoje življenje povsem posvetil mladini in skrbi za dijake in študente.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Bil je urednik katoliškega časopisa Zgodnja Danica, kjer je objavljal pisma iz misijonov, prozo in pesmi.
Dvakrat je odšel v misijone a se je zaradi slabega zdravja vedno moral vrniti. Nato se je posvetil dobrodelnosti na domačih tleh. V Ljubljani je ustanovil Ljudsko in dijaško kuhinjo za revne dijake. S prispevki je omogočil topel obrok neštetim dijakom in jim tudi z drugimi darovi pomagal pri študiju. Bil je eden najbolj izobraženih mož svojega časa in je tekoče govoril nekatere orientalske jezike in več evropskih, kar mu je omogočalo dopisovanje z misijonarji po vsem svetu. Napisal je eno od najbolj znanih Marijinih pesmi – Marija skoz življenje in še mnogo drugih.
Prejel je visoko cerkveno priznanje - imenovan je bil za papeževega komornika.
Luka Jeran - zloženka 
Fotogalerija
Aktualno
Prosto delovno mesto na Dvorcu Visoko
Objavljamo prosto delovno mesto pomočnika vodje kavarne in vabimo k prijavi vse kandidate, ki si želijo dela v kreativnem in dinamičnem okolju Dvorca Visoko, hitro...
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja! Z velikim veseljem sporočamo, da je bila naša gozdna učna pot Visoko predstavljena v oddaji Ljudje in zemlja...
Mesečni napovednik - JUNIJ
Vabljeni na nove dogodke, ki jih organiziramo v Šubičevi hiši (Poljane nad Šk. Loko 70) in na Dvorcu Visoko (Visoko pri Poljanah 1)
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
