Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov
Skupni blagovni znamki Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov združujeta ponudbo naravnih pridelkov, visokokakovostnih kulinaričnih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja.

Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Z uporabo imen babica Jerca in dedek Jaka so želeli poudariti domačnost in tradicijo.
Uporabili pa so imeni, ki sta v teh krajih precej pogosti. Hkrati so sporočili, da so recepte in znanja za te izdelke zaupali prav naši dedki in babice. Ponudbo, ki obsega pekovske izdelke, jajca in rezance, mlečne izdelke, alkoholne pijače, izdelke iz sadja in gozdnih sadežev oz. plodov, suhomesnate izdelke, izdelke iz zelenjave, medene izdelke, zeliščne čaje in druge izdelke iz zelišč, sveže sadje in zelenjavo, izdelke iz lesa, volnene izdelke ter ročno klekljano čipko, ustvarja preko 40 ponudnikov, ki so v trženje pod skupnima blagovnima znamkama vključili več kot 470 izdelkov.
e-pošta: kristina.miklavcic@ra-sora.si
Več o ponudnikih in ponudbi blagovnih znamk si lahko preberete na spletni strani Babica in Dedek.

Fotogalerija

Aktualno
Odprtje kolesarskega kroga 2025
Sobota, 26. aprila, bo obarvana povsem kolesarsko. Takrat za vas organiziramo kar trojni dogodek:8.00 zbor udeležencev, pričetek sejma8.00-8.30 nagovor župana občine...
Odprtje pohodnega kroga 2025
Za nami je prelep vikend. Skoraj 30 pohodnikov se je udeležilo že kar 10. obletnice odprtja pohodnega kroga občine Gorenja vas - Poljane. Na poti smo poleg...
Zemljevid pitnikov in izvirov
Ekologi brez meja so predstavili dopolnjeno vseslovensko karto pitnikov in izvirov čiste pitne vode. Najdete jo na tej povezavi. Vsebuje preko tisoč lokacij, kjer je...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.