Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov
Skupni blagovni znamki Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov združujeta ponudbo naravnih pridelkov, visokokakovostnih kulinaričnih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Z uporabo imen babica Jerca in dedek Jaka so želeli poudariti domačnost in tradicijo.
Uporabili pa so imeni, ki sta v teh krajih precej pogosti. Hkrati so sporočili, da so recepte in znanja za te izdelke zaupali prav naši dedki in babice. Ponudbo, ki obsega pekovske izdelke, jajca in rezance, mlečne izdelke, alkoholne pijače, izdelke iz sadja in gozdnih sadežev oz. plodov, suhomesnate izdelke, izdelke iz zelenjave, medene izdelke, zeliščne čaje in druge izdelke iz zelišč, sveže sadje in zelenjavo, izdelke iz lesa, volnene izdelke ter ročno klekljano čipko, ustvarja preko 40 ponudnikov, ki so v trženje pod skupnima blagovnima znamkama vključili več kot 470 izdelkov.
e-pošta: kristina.miklavcic@ra-sora.si
Več o ponudnikih in ponudbi blagovnih znamk si lahko preberete na spletni strani Babica in Dedek.
Fotogalerija
Aktualno
Zeleni dan
Spoštovani! V Zavodu Poljanska dolina, vas vljudno vabimo na že tretji Zeleni dan Poljanske doline, ki se bo odvijal v torek, 5. decembra, s pričetkom ob 8.30, v...
Koncert Giannija Rijavca
V soboto, 16. decembra, ob 19. uri vabljeni v veliko dvorano Sokolskega doma v Gorenji vasi na romantični predbožični koncert Giannija Rijavca z godalnim kvartetom!
Predstavitev nove knjige Urške Perenič: Ivan Tavčar, Na valovih življenja
Urška Perenič, literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
