Janez že kleplje
Program prireditve v največji meri temelji na prikazih košnje po starem in tekmovanju v košnji s koso. Dekleta – grabljice – pa poskrbijo, da je travnik na koncu lepo pograbljen in so kopice zgledno oblikovane.
Zvečer pride na vrsto tudi dobra zabava. Prireditev se odvija tretjo nedeljo v mesecu maju in jo prireja Turistično društvo Sovodenj.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Prijavljene skupine se pomerijo v zanimivih igrah, košnji in grabljenju.
Tradicionalna prireditev »Janez že kleplje« pripoveduje zgodbo o kmečkem delu v naši preteklosti –ko se je ob prebujajočem jutru še slišalo klepanje kose in so kosci še v jutranji megli pričeli s košnjo v bregu, takrat so bili zares drugačni časi. Delček teh časov nam poskušajo prikazati v Novi Oselici, kjer košnjo po starem še vedno ohranjajo. Prireditev se osredotoča na tekmovalni del v košnji in grabljenju ter obiskovalce tudi dodobra nasmeji. Vsekakor so kosci različno iznajdljivi in spretni ter poskrbijo za pestrost dogodka. Dogajanje se vedno zaključi z veselico z znanim ansamblom.
Fotogalerija
Aktualno
Predstavitev Poljanske doline v oddaji V nedeljo pod lipoo
V nedeljo, 14. aprila, je bila oddaja V nedeljo pod lipo na celjski televiziji prizorišče pestrega kulturnega dogajanja, ki so ga soustvarjali predstavniki Zavoda Poljanska...
Izposoja električnih koles
Od zdaj naprej za vse ljubitelje narave in aktivnosti na prostem ponujamo možnost najema električnih koles na Dvorcu Visoko. Možnosti najema električnih koles:
DAN ODPRTIH VRAT NA GOZDNIH UČNIH POTEH V SLOVENIJI
Zavod za gozdove Slovenije ob svetovnem dnevu Zemlje že tradicionalno organizira vodenje po 14 izbranih gozdnih učnih poteh po Sloveniji. Gozdne učne poti so namenjene...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
