Vlastja Simončič
Kljub nedokončanem študiju na likovni akademiji je bil leta 1947 uspešen na razpisu za fotoreporterja, katerega kariero je za različne revije opravljal do leta 1956 (2400 objavljenih reportaž). Naslednje leto je Simončič sklenil honorarno razmerje z medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je deloval na Kliniki za ginekologijo in porodničarstvo in se leta 1982 upokojil.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Njegovo najpomembnejše delo je bilo uvajanje medicinske vizualne dokumentacije.
Dokumentiral je zahtevne medicinske posege, nove operacije, porode in tudi trenutke smrti. Portretiral je vodilne slovenske medicinske strokovnjake. Tisočim mamicam je zabeležil prihod njihovega otroka v novi svet in prvi objem. Poleg poklicne dejavnosti je neprekinjeno gojil avtorsko, ustvarjalno razstavno fotografijo. Razstavna in eksperimentalna fotografija ter fotografska grafika predstavljajo najvišji ustvarjalni vrh.
Še več informacij dobite na KLIK.
Video vsebine
Franc Temelj: Spomini na Vlastja Simončiča
Nina Misson: Fotograf Vladimir Vlastja Simončič
Aktualno
Najem tenis igrišča čez celo poletje
Najem travnatega teniškega igrišča – Dvorec Visoko Vabljeni na igro tenisa na edinstvenem travnatem igrišču v idiličnem okolju Dvorca Visoko. Sezona najema: Od...
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki 2026
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki Leta 2026 bo Škofjeloški pasijon ponovno zaživel, spremljala pa ga bo posebna razstava 13 prizorov pasijona, izdelanih v...
Pohod Med gorami in 54. Dan oglarjev
PRESTAVLJENO NA 10. AVGUST 2025 POHOD MED GORAMI Pohod med gorami je peti pohod v sklopu sedmih pohodov pod skupnim imenom “Od cvetja do jeseni”. Zbrali se bomo v...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
