Vlastja Simončič
Kljub nedokončanem študiju na likovni akademiji je bil leta 1947 uspešen na razpisu za fotoreporterja, katerega kariero je za različne revije opravljal do leta 1956 (2400 objavljenih reportaž). Naslednje leto je Simončič sklenil honorarno razmerje z medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je deloval na Kliniki za ginekologijo in porodničarstvo in se leta 1982 upokojil.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Njegovo najpomembnejše delo je bilo uvajanje medicinske vizualne dokumentacije.
Dokumentiral je zahtevne medicinske posege, nove operacije, porode in tudi trenutke smrti. Portretiral je vodilne slovenske medicinske strokovnjake. Tisočim mamicam je zabeležil prihod njihovega otroka v novi svet in prvi objem. Poleg poklicne dejavnosti je neprekinjeno gojil avtorsko, ustvarjalno razstavno fotografijo. Razstavna in eksperimentalna fotografija ter fotografska grafika predstavljajo najvišji ustvarjalni vrh.
Še več informacij dobite na KLIK.
Video vsebine
Franc Temelj: Spomini na Vlastja Simončiča
Nina Misson: Fotograf Vladimir Vlastja Simončič
Aktualno
Pred televizijskimi kamerami
Za nami je zares pester teden - pred televizijskimi kamerami V torek, 13. 1., smo na Dvorcu Visoko gostili novinarsko konferenco o drobnjakovih štrukljih.
Novinarska konferenca o drobnjakovih štrukljih na žup
V torek, 14. 1. 2025 smo na Dvorcu Visoko priredili tiskovno konferenco: "Drobnjakovi štruklji na žup, pristen okus Poljanske doline - zavita tradicija, servirana...
Redna mesečna vodenja po Šubičevi hiši - nova ura vodenja
Z novim letom 2025 bo prišlo do spremembe pri rednih mesečnih vodenjih po Šubičevi hiši. Vodenja bodo še naprej potekala vsako tretjo soboto v mesecu, vendar se bo ura...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
