Vlastja Simončič
Kljub nedokončanem študiju na likovni akademiji je bil leta 1947 uspešen na razpisu za fotoreporterja, katerega kariero je za različne revije opravljal do leta 1956 (2400 objavljenih reportaž). Naslednje leto je Simončič sklenil honorarno razmerje z medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je deloval na Kliniki za ginekologijo in porodničarstvo in se leta 1982 upokojil.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Njegovo najpomembnejše delo je bilo uvajanje medicinske vizualne dokumentacije.
Dokumentiral je zahtevne medicinske posege, nove operacije, porode in tudi trenutke smrti. Portretiral je vodilne slovenske medicinske strokovnjake. Tisočim mamicam je zabeležil prihod njihovega otroka v novi svet in prvi objem. Poleg poklicne dejavnosti je neprekinjeno gojil avtorsko, ustvarjalno razstavno fotografijo. Razstavna in eksperimentalna fotografija ter fotografska grafika predstavljajo najvišji ustvarjalni vrh.
Še več informacij dobite na KLIK.

Video vsebine
Franc Temelj: Spomini na Vlastja Simončiča
Nina Misson: Fotograf Vladimir Vlastja Simončič

Aktualno
4. Tenis v belem - odprte prijave!
Bliža se letos že 4. Tenis v belem – 14. junij 2025 ob 11. uri na Dvorcu Visoko- Vabimo vas, da se nam pridružite na edinstveni športno-družabni prireditvi Tenis v...
Bliža se sezona prireditev, piknikov, veselic..
Pomlad nas že pošteno greje in pričenja se sezona prireditev na prostem. Vzpodbujamo vse organizatorje k ohranjanju okolja in zmanjševanju odpadkov ob izvedbi dogodkov. Ob...
Kalanovo - Binkoštno kosilo
Binkoštno kosilo na Dvorcu Visoko Vabljeni v nedeljo, 8. junija ob 12. uri na Kalanovo- binkoštno kosilo v edinstvenem ambientu Dvorca Visoko, kjer
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.