Odprta nova kavarna na Dvorcu Visoko
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
17.5.2019
Kavarna Visoko
Strežno osebje nosi posebno lepa oblačila!
S sredino meseca maja je Dvorec Visoko zopet odprl svoja vrata.
Tokrat se je ponudbi vodenih ogledov muzejskih zbirk pridružila še ponudba kavarne in slaščičarne.
Zavoda za kulturo in turizem Poljanska dolina, je v zadnjih mesecih pripravil vse potrebno za to, da je v dvorcu Visoko, ki je od leta 2017 kulturni spomenik državnega pomena, oživel še en prostor: Kavarna Visoko. Poleg ogleda razstav in vonja po preteklosti obiskovalec svoj postanek zdaj lahko nadgradi npr. s ‘Presečnikovo Meto’ ali ‘Kosmovim Janezom’ …, torticami, ki doživetje Tavčarjevih del naredijo še bolj zapomnljivo. Razvijajo pa še druge sladke dobrote na temo Visoške kronike (katere 100-letnico obeležujemo letos), vse s poudarkom na lokalnih dobaviteljih.
Delovni čas Kavarne Visoko je od ponedeljka do četrtka med 9. in 20. uro, petek in sobota od 9. do 20. ure ter nedelja in prazniki od 9. do 20. ure. Kavarna je sicer odprta že od 17. maja, slovesnost ob uradnem odprtju pa bo 31. maja ob 11. uri.
Fotogalerija
Aktualno
4. Tenis v belem
V sodelovanju s Športnim društvom Partizan smo včeraj uspešno izpeljali že četrti tradicionalni Tenis v belem – dogodek, ki nas popelje v čase Ivana Tavčarja, ko se...
Prosto delovno mesto na Dvorcu Visoko
Objavljamo prosto delovno mesto pomočnika vodje kavarne in vabimo k prijavi vse kandidate, ki si želijo dela v kreativnem in dinamičnem okolju Dvorca Visoko, hitro...
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja! Z velikim veseljem sporočamo, da je bila naša gozdna učna pot Visoko predstavljena v oddaji Ljudje in zemlja...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
