Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
14.4.2024
V nedeljo, 14. aprila, je bila oddaja V nedeljo pod lipo na celjski televiziji prizorišče pestrega kulturnega dogajanja, ki so ga soustvarjali predstavniki Zavoda Poljanska dolina in lokalni ponudniki Občine Gorenja vas - Poljane.
Lucija Kavčič in Janez Čadež sta v spremstvu citer kot Meta in Janez odigrala odlomek iz Cvetja v jeseni, točko pa so s pesmijo popestrila še Polanska dekleta. Spregovoril je tudi župan Občine Gorenja vas – Poljane, Milan Čadež.
Pester program se je nadaljeval s predstavitvijo priprave drobnjakovih štrukljev izpod rok učenk osnovne šole Sovodenj (Veronike Rupnik, Nike Miklavčič in Klavdije Jereb) pod mentorstvom učiteljice Jelke Čadež. Klekljarsko društvo Deteljica Gorenja vas je predstavilo svoje klekljane izdelke, Martina Ambrožič Tušar pa je osvetlila aktualne dogodke in ponudbo Dvorca in Kavarne Visoko.
Ana Gantar s kmetije Jeran je navdušila s pripravo terjaka, čaja iz bezgovih jagod, sledila je še predstavitev domačih izdelkov kmetije Budl, ki jih s svojo družino izdeluje Vesna Kavčič. Delovanje in aktivnosti Zavoda Poljanska dolina je predstavil Miha Pustavrh. Oddaja se je zaključila z glasbeno točko moške vokalne skupine Zala in plesno točko Folklorne skupine Sovodenj.
V sodelovanju s Športnim društvom Partizan smo včeraj uspešno izpeljali že četrti tradicionalni Tenis v belem – dogodek, ki nas popelje v čase Ivana Tavčarja, ko se...
Objavljamo prosto delovno mesto pomočnika vodje kavarne in vabimo k prijavi vse kandidate, ki si želijo dela v kreativnem in dinamičnem okolju Dvorca Visoko, hitro...
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja! Z velikim veseljem sporočamo, da je bila naša gozdna učna pot Visoko predstavljena v oddaji Ljudje in zemlja...
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.