Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
9.2.2018
»… Sam navem, kok be t djav! …« je citat iz knjige Dom slikarjev Šubic – Pisma pripovedujejo umetnostne zgodovinarke Maruše Košir, ki jo je izdala Občina Gorenja vas–Poljane.
Knjiga je nastala v okviru projekta »Transverzala muzejev in kulturnih centrov na Škofjeloškem; Kjer domujejo zgodbe«. Njena predstavitev je bila na slovenski kulturni praznik v Šubičevi hiši v Poljanah, od koder izhajajo vsi glavni akterji knjige. Kot pravi njena avtorica so, ne glede na zgornji citat, Šubici prav dobro vedeli, kako kakšno stvar povedati, saj je knjiga sestavljena iz ohranjenih pisem, ki so si jih dopisovali. Tako nam sami pripovedujejo o svojem življenju. Glavna vez družine je bil oče Štefan Šubic, podobar in slikar samouk, glavna pripovedovalca pa sta njegova najstarejša sinova znana akademsko izobražena slikarja Janez in Jurij Šubic, ki sta celo življenje, čeprav sta večino časa bivala v tujini, ostala povezana z rodnimi Poljanami. Poleg omenjenih spoznamo tudi Štefanovo ženo Ano, hči Mico, ostale tri sinove Valentina, Pavleta in Lojzeta, ostale sorodnike in prijatelje ter njihovo dojemanje sveta v drugi polovici 19. stoletja.
Fotografski utrinki predstavitve knjige, ki se je zgodila 8.2.2018, pa pričajo o velikem zanimanju za zgodbe iz Šubičevih pisem. Preberite si jih tudi vi!
Knjigo dobite v Šubičevi hiši v Poljanah.
Objavljamo razpis za prosto delovno mesto direktorja Zavoda za turizem in kultura Poljanska dolina. Več informacij v spodnji prilogi in na povezavi:
V nedeljo, 14. aprila, je bila oddaja V nedeljo pod lipo na celjski televiziji prizorišče pestrega kulturnega dogajanja, ki so ga soustvarjali predstavniki Zavoda Poljanska...
Od zdaj naprej za vse ljubitelje narave in aktivnosti na prostem ponujamo možnost najema električnih koles na Dvorcu Visoko. Možnosti najema električnih koles:
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.