Anton Ažbe

Zaradi slabega zdravja so ga sprva želeli izobraziti za trgovca, sam pa si je raje izbral umetniško pot. Ažbe se je sprva učil v ljubljanski delavnici slikarja in freskarja Janeza Wolfa. Po šolanju na akademiji je bil njegov slikarski napredek izjemen, odprl je tudi lastno risarsko-slikarsko šolo, kjer so lahko študentje slikarstva na svoboden način prenašali svoje zamisli na platno. Da je bila Ažbetova šola res kvalitetna, dokazuje dejstvo, da so jo podpirale tudi uradne akademije, tako münchenska kot petrograjska, ki sta ji priznavali izjemno pedagoško kvaliteto.

Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke

Ohranjenih slikarskih del Antona Ažbeta je malo, le 9 risb in 8 oljnih slik.

Ažbe je v svojem opusu težil k realizmu in uporabi čistih zamolklih barv, njegova dela pa odražajo avtorjevo čustvenost. Slikal je predvsem portrete, med njegova najbolj znana dela sodi Zamorka. Udeležil se je prve »Slovenske umetniške razstave v Ljubljani« leta 1900 in prve jugoslovanske umetniške razstave v Beogradu leta 1904. Zelo ponosen je bil na odlikovanje viteškega reda Franca Jožefa in reda sv. Save.

Poveži se z nami