Dnevi alpsko-jadranske kuhinje
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
27.9.2022
Kristina Bogataj
S sodelovanjem na Alpskojadranski poti okusov, ki je potekala zadnji septembrski konec tedna v Celovcu, smo Poljansko dolino predstavili številnim potencialnim obiskovalcem.
Med 9. in 25. septembrom 2022 so se v organizaciji Turistične zveze Celovec v Celovcu odvijali Dnevi alpsko-jadranske kuhinje, v okviru katerih je med 23. in 25. septembrom potekala tudi Alpsko-jadranska pot okusov. Pri stojnici Poljanske doline, ni manjkalo obiska, največ povpraševanja pa je bilo po športnih aktivnostih v kombinaciji z lokalno kulinariko in lokalnimi izdelki. Obiskovalci so dobili ideje za izlete, informacije o možnih nastanitvah, kulinaričnih doživetjih, možnosti nakupa izdelkov lokalnih ponudnikov …
Letos so se v soboto, 24. septembra, pridružili še klekljarici Klekljarskega društva Deteljica, ki sta predstavljali svoje izdelke, ljudje pa so se z veseljem ustavili in pogledali ter Folklorna skupina Sovodenj, ki so sejmu vdihnili svoj čar. Vsakič, ko so zaigrali in zaplesali so se ljudje z veseljem ustavili in si jih ogledali ter poslikali in posneli.
Fotogalerija
Aktualno
Nov delovni čas Kavarne Visoko
Z veseljem vas obveščamo, da bo od sobote, 27. aprila, Kavarna Visoko prešla na nov delovni čas, in sicer od 9. do 19. ure. To pomeni več priložnosti za uživanje v...
Objavljen razpis za direktorja
Objavljamo razpis za prosto delovno mesto direktorja Zavoda za turizem in kultura Poljanska dolina. Več informacij v spodnji prilogi in na povezavi:
Predstavitev Poljanske doline v oddaji V nedeljo pod lipoo
V nedeljo, 14. aprila, je bila oddaja V nedeljo pod lipo na celjski televiziji prizorišče pestrega kulturnega dogajanja, ki so ga soustvarjali predstavniki Zavoda Poljanska...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
