Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
29.9.2022
Sodelujoči na okrogli mizi, ki je potekala v okviru že drugega dogodka Zeleni dan Poljanske doline so se strinjali, da imamo v Poljanski dolini že veliko športne ponudbe, vendar jo je potrebno združiti in začeti promocijo z vrhunskimi športniki kot ambasadorji turizma Poljanske doline.
Poljanska dolina se ponaša z naravno in kulturno dediščino, tradicijo ter prekrasno in čisto naravo. Glavna tema letošnjega - že drugega Zelenega dneva Poljanske doline je bil športni turizem, ki je v Poljanski dolini močno prisoten. Zato je o možnostih za promocijo le-tega tako v Sloveniji kot v tujini skupina strokovnjakov in lokalnih akterjev govorila na okrogli mizi.
V začetnem delu posveta se je z zeleno koordinatorko občine Gorenja vas-Poljane Kristino Bogataj iz Zavoda Poljanska dolina z aktualno temo ob svetovnem dnevu turizma (27. 9) ponovno razmislilo o turizmu ter o različnih vidikih, ki jih je potrebno vedno bolj izpostavljati: pitni vodi, mladini, trajnostnem razvoju itd. V nadaljevanju je Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije predstavil gozd ter gozdno pedagogiko. Poudaril je pomen ohranjanja gozdov in učenja o njem. Prvi del konference je s svojo predstavitvijo Akcije Poklicev v turizmu (ki jo skupno ustvarjajo Slovenska turistična organizacija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnilogijo, Turistično-gostinska zbornica Slovenija, Obrtna zbornica Slovenije in SRIPT) zaključila Tina Sračnjek iz Slovenske turistične organizacije. Poudarila je, da je potrebno mlade spodbujati in jim predstaviti poklice v turizmu na zanimiv način, saj se bodo le na tak način zanje odločili in se razvili v uspešne in kompetentne akterje v turizmu.
Na okrogli mizi z naslovom Športni turizem: outdoor priložnosti in izzivi? so strokovnjaki in lokalni akterji v športnem turizmu razpravljali o priložnostih in izzivih nadgradnje aktivnosti na področju pohodništva, kolesarjenja, športnih prireditev itd. Udeleženci Tomaž Ambrožič (direktor Sport Media Focus), Milan Čadež (župan občine Gorenja vas - Poljane), Marija Marenk (Družinski park Stari vrh) Miha Pustavrh (Zavod Poljanska dolina) Aleksarndra Radosavac (Sokol'c gym in bar) ter Tina Sračnjek (Slovenska turistična organizacija) so okroglo mizo sklenili z mislijo, da je razdrobljeno ponudbo v Poljanski dolini potrebno povezati in jo predstavljati na enoten način. Potrebna bo digitalizacija pohodnih in kolesarskih poti ter njihova predstavitev v sliki in videu, ki bo privlačna tudi za potencialne tuje obiskovalce Poljanske doline.
Pobuda g. Tomaža Ambrožiča o sodelovanju z znanimi imeni Poljanske doline iz sveta športa kot ambasadorji Poljanske doline ter ostali koristni predlogi so dobra usmeritev za nadaljnje aktivnosti Zavod Poljanska dolina in Občino Gorenja vas-POljane - vse to z željo, da se lokalna ponudba outdoor turizma bolj približa potencialnim obiskovalcem.
Ob prvem Zelenem dnevu so se pisale zgodbe o ljubezni, ki gre skozi želodec, ob letošnjem pa se pišejo tiste iz ljubezni do športa - naj si bo to v adrenalinskem parku, na pohodnih, kolesarskih poteh oziroma kjerkoli se narava in človek povežeta v eno.
Vabljeni, da si posnetek Zelenega dne ogledate na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=J38wmGcVphw
Se vidimo 27. septembra 2023 na 3. Zelenem dnevu Poljanske doline!
Jera Miklavčič in Kristina Bogataj
Za nami je zares pester teden - pred televizijskimi kamerami V torek, 13. 1., smo na Dvorcu Visoko gostili novinarsko konferenco o drobnjakovih štrukljih.
V torek, 14. 1. 2025 smo na Dvorcu Visoko priredili tiskovno konferenco: "Drobnjakovi štruklji na žup, pristen okus Poljanske doline - zavita tradicija, servirana...
Z novim letom 2025 bo prišlo do spremembe pri rednih mesečnih vodenjih po Šubičevi hiši. Vodenja bodo še naprej potekala vsako tretjo soboto v mesecu, vendar se bo ura...
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.