Dnevi alpsko-jadranske kuhinje
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
27.9.2022
Kristina Bogataj
S sodelovanjem na Alpskojadranski poti okusov, ki je potekala zadnji septembrski konec tedna v Celovcu, smo Poljansko dolino predstavili številnim potencialnim obiskovalcem.
Med 9. in 25. septembrom 2022 so se v organizaciji Turistične zveze Celovec v Celovcu odvijali Dnevi alpsko-jadranske kuhinje, v okviru katerih je med 23. in 25. septembrom potekala tudi Alpsko-jadranska pot okusov. Pri stojnici Poljanske doline, ni manjkalo obiska, največ povpraševanja pa je bilo po športnih aktivnostih v kombinaciji z lokalno kulinariko in lokalnimi izdelki. Obiskovalci so dobili ideje za izlete, informacije o možnih nastanitvah, kulinaričnih doživetjih, možnosti nakupa izdelkov lokalnih ponudnikov …
Letos so se v soboto, 24. septembra, pridružili še klekljarici Klekljarskega društva Deteljica, ki sta predstavljali svoje izdelke, ljudje pa so se z veseljem ustavili in pogledali ter Folklorna skupina Sovodenj, ki so sejmu vdihnili svoj čar. Vsakič, ko so zaigrali in zaplesali so se ljudje z veseljem ustavili in si jih ogledali ter poslikali in posneli.
Fotogalerija
Aktualno
Prireditve ob Dnevu državnosti
Ob prihajajočem dnevu državnosti vas v Občini Gorenja vas - Poljane, vabimo na številne dogodke. Vsaka od krajevnih skupnosti pripravlja lep program. Več o...
4. Tenis v belem
V sodelovanju s Športnim društvom Partizan smo včeraj uspešno izpeljali že četrti tradicionalni Tenis v belem – dogodek, ki nas popelje v čase Ivana Tavčarja, ko se...
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja
Gozdna učna pot Visoko v oddaji Ljudje in zemlja! Z velikim veseljem sporočamo, da je bila naša gozdna učna pot Visoko predstavljena v oddaji Ljudje in zemlja...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
