𝐆𝐨𝐫𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐩𝐨𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐣𝐞 𝟐𝟎𝟓𝟎: 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐛𝐨𝐝𝐨 𝐮𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐢𝐥𝐞 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐚𝐧𝐞 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢

 

Na 3. Gorenjskem razvojnem forumu, ki je 6. oktobra potekal na Dvorcu Visoko, smo pod naslovom »Gorenjsko podeželje za ljudi do leta 2050« iskali odgovore na ta in številna druga vprašanja. 

 

Forum sta soorganizirala BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Razvojna agencija Sora, povezali pa so se predstavniki kmetijstva, lokalnih skupnosti, gospodarstva, izobraževanja in regionalnega razvoja.

 

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril pomen odločanja in sredstev čim bližje ljudem ter močnejših lokalnih skupnosti in pokrajin.

Ministrica za kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je opozorila na spremembe po letu 2028 in vse pomembnejšo uspešnost Slovenije pri neposrednih evropskih razpisih.

Državni sekretar Velislav Žvipelj je med ključnimi izzivi izpostavil neugodno starostno strukturo nosilcev gorenjskih kmetij.

Jure Novak iz podjetja Inokron je pokazal, da avtomatizacija ni prihodnost, ampak je že tukaj. Roboti in avtomatsko krmljenje so lahko rešitev tudi za manjše in starejše hleve – kmetu pa prinesejo predvsem nekaj zelo dragocenega: čas.

Janja Bernik je predstavila zgodbo družinske kmetije, ki z obujanjem tradicionalnih sort žit in lastno predelavo gradi kratko dobavno verigo in večjo dodano vrednost lokalnih pridelkov.

Marijan Pogačnik iz Biotehniškega centra Naklo je poudaril potencial kmetij, obrtnih delavnic in turističnih kmetij kot razvojnih laboratorijev za nove proizvode, storitve in zelena delovna mesta.

Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik je opozorila, da mora lokalnost postati tudi ekonomska prednost – več dodane vrednosti pa mora ostati tam, kjer izdelek nastane.

Simon Mesec iz podjetja Mebor je izpostavil prostorsko stisko podjetij in visoke cene industrijskih zemljišč. Za razvoj gospodarstva potrebujemo hitrejše prostorske postopke in dostopnejše industrijske cone.

Gregor Mlinar iz Občine Žiri je s primerom Pustotnika pokazal, kako je mogoče degradirano območje spremeniti v prostor za rekreacijo, druženje in povezovanje generacij.

Rudi Pintar je predstavil izkušnjo Sorice, kjer je Sorška štoba postala prostor druženja, delavnic in turističnih informacij – primer razvoja, ki ga soustvarja lokalna skupnost.

Barbara Špehar iz BSC Kranj je skozi projekt Down to Earth opozorila na pomen obdelane krajine za odpornost prostora – pri poplavah, eroziji in požarni ogroženosti.

Irma Potočnik Slavič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je odprla širša demografska, družbena in prostorska vprašanja ter pomen vključevanja mladih in žensk v življenje podeželja.

Mitja Kadoič iz KGZS – Zavoda Kranj pa je poudaril pomen dolgoročne in strožje zaščite kmetijskih zemljišč.

 

Na koncu je direktor BSC Kranj dr. Jure Meglič razpravo strnil v pet ključnih sporočil za gorenjsko podeželje 2050:

 

𝟏. 𝐆𝐨𝐫𝐞𝐧𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐩𝐨𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐣𝐞 𝐦𝐨𝐫𝐚 𝐛𝐢𝐭𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐞𝐠𝐚 ž𝐢𝐯𝐥𝐣𝐞𝐧𝐣𝐚 – 𝐢𝐧 𝐝𝐨𝐛𝐫𝐞𝐠𝐚 𝐝𝐞𝐥𝐚.

𝟐. 𝐊𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐚 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐣𝐞 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐩𝐨𝐝𝐣𝐞𝐭𝐣𝐞, 𝐥𝐚𝐛𝐨𝐫𝐚𝐭𝐨𝐫𝐢𝐣 𝐢𝐧 𝐯𝐚𝐫𝐮𝐡 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫𝐚.

𝟑. 𝐋𝐨𝐤𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐦𝐨𝐫𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐚𝐭𝐢 𝐞𝐤𝐨𝐧𝐨𝐦𝐬𝐤𝐚 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭, 𝐧𝐞 𝐥𝐞 𝐥𝐞𝐩𝐚 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐚.

𝟒. 𝐑𝐚𝐳𝐯𝐨𝐣 𝐩𝐨𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐣𝐚 𝐳𝐚𝐡𝐭𝐞𝐯𝐚 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐫 – 𝐳𝐚 𝐤𝐦𝐞𝐭𝐢𝐣𝐬𝐭𝐯𝐨, 𝐩𝐨𝐝𝐣𝐞𝐭𝐣𝐚 𝐢𝐧 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐢.

𝟓. 𝐏𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐩𝐨𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐣𝐚 𝐬𝐞 𝐧𝐞 𝐛𝐨 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐢𝐥𝐚 𝐬𝐚𝐦𝐚 – 𝐮𝐬𝐭𝐯𝐚𝐫𝐢𝐥𝐞 𝐣𝐨 𝐛𝐨𝐝𝐨 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐚𝐧𝐞 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢.

 

In prav zadnja misel najbolje povzema celoten forum:

 

»𝐏𝐨𝐝𝐞ž𝐞𝐥𝐣𝐚 𝐧𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐯𝐢𝐣𝐚𝐦𝐨 𝐬𝐚𝐦𝐨 𝐳𝐚 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐢. 𝐑𝐚𝐳𝐯𝐢𝐣𝐚𝐦𝐨 𝐠𝐚 𝐳 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐦𝐢.«