Najem kozolca na Visokem
Ob Dvorcu Visoko se nahaja tudi mogočen kozolec - toplar, ki ga je mogoče najeti za različne delavnice, predavanja, kulturne prireditve, koncerte, razstave, občne zbore in srečanja članov društev, piknike, manjše otroške rojstnodnevne zabave, pri katerih lahko poskrbimo tudi za zabaven in poučen program.
Foto: Anja Srojan
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Kozolec kot dvorana za vaš dogodek.
Visoški kozolec je primeren za skupine do 120 oseb. Opremljen je z elektriko, osnovno osvetlitvijo, možnostjo dostave neposredno do kozolca ter urejenim parkiriščem.
Za večji odjem elektrike se je potrebno dogovoriti z Elektro Gorenjska, ki vam odklene elektro omarico.
Ob najemu kozolca za manj kot 50 obiskovalcev je mogoče tudi brezplačno koriščenje sanitarij v Dvorcu Visoko.
Dodajte vašemu dogodku pridih pristnosti in domačnosti pod tradicionalnim slovenskim toplarjem v objemu gričev in gozdov Poljanske doline nedaleč stran od Poljanske Sore.
Več informacij in rezervacije:
Tel. št.: 031 720 573
El. pošta: zavod@poljanskadolina.com
Vloga za najem 
Fotogalerija
Aktualno
Najem tenis igrišča čez celo poletje
Najem travnatega teniškega igrišča – Dvorec Visoko Vabljeni na igro tenisa na edinstvenem travnatem igrišču v idiličnem okolju Dvorca Visoko. Sezona najema: Od...
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki 2026
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki Leta 2026 bo Škofjeloški pasijon ponovno zaživel, spremljala pa ga bo posebna razstava 13 prizorov pasijona, izdelanih v...
Pohod Med gorami in 54. Dan oglarjev
PRESTAVLJENO NA 10. AVGUST 2025 POHOD MED GORAMI Pohod med gorami je peti pohod v sklopu sedmih pohodov pod skupnim imenom “Od cvetja do jeseni”. Zbrali se bomo v...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
