Luka Jeran
V Ljubljani je ustanovil prvo Slovensko dijaško kuhinjo za revne dijake in zbiral prispevke za njihovo preživetje in šolanje. Bil je duhovnik, misijonar, pesnik, pisatelj, časnikar in velik dobrotnik, ki je svoje življenje povsem posvetil mladini in skrbi za dijake in študente.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Bil je urednik katoliškega časopisa Zgodnja Danica, kjer je objavljal pisma iz misijonov, prozo in pesmi.
Dvakrat je odšel v misijone a se je zaradi slabega zdravja vedno moral vrniti. Nato se je posvetil dobrodelnosti na domačih tleh. V Ljubljani je ustanovil Ljudsko in dijaško kuhinjo za revne dijake. S prispevki je omogočil topel obrok neštetim dijakom in jim tudi z drugimi darovi pomagal pri študiju. Bil je eden najbolj izobraženih mož svojega časa in je tekoče govoril nekatere orientalske jezike in več evropskih, kar mu je omogočalo dopisovanje z misijonarji po vsem svetu. Napisal je eno od najbolj znanih Marijinih pesmi – Marija skoz življenje in še mnogo drugih.
Prejel je visoko cerkveno priznanje - imenovan je bil za papeževega komornika.
Luka Jeran - zloženka 
Fotogalerija
Aktualno
Pohod Med gorami in 54. Dan oglarjev
POHOD MED GORAMI Pohod med gorami je peti pohod v sklopu sedmih pohodov pod skupnim imenom “Od cvetja do jeseni”. Zbrali se bomo v nedeljo 3. avgusta, na Grebljici ob...
Prireditve ob Dnevu državnosti
Ob prihajajočem dnevu državnosti vas v Občini Gorenja vas - Poljane, vabimo na številne dogodke. Vsaka od krajevnih skupnosti pripravlja lep program. Več o...
4. Tenis v belem
V sodelovanju s Športnim društvom Partizan smo včeraj uspešno izpeljali že četrti tradicionalni Tenis v belem – dogodek, ki nas popelje v čase Ivana Tavčarja, ko se...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
