Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov
Skupni blagovni znamki Babica in Dedek - naravni izdelki iz škofjeloških hribov združujeta ponudbo naravnih pridelkov, visokokakovostnih kulinaričnih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti škofjeloškega podeželja.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Z uporabo imen babica Jerca in dedek Jaka so želeli poudariti domačnost in tradicijo.
Uporabili pa so imeni, ki sta v teh krajih precej pogosti. Hkrati so sporočili, da so recepte in znanja za te izdelke zaupali prav naši dedki in babice. Ponudbo, ki obsega pekovske izdelke, jajca in rezance, mlečne izdelke, alkoholne pijače, izdelke iz sadja in gozdnih sadežev oz. plodov, suhomesnate izdelke, izdelke iz zelenjave, medene izdelke, zeliščne čaje in druge izdelke iz zelišč, sveže sadje in zelenjavo, izdelke iz lesa, volnene izdelke ter ročno klekljano čipko, ustvarja preko 40 ponudnikov, ki so v trženje pod skupnima blagovnima znamkama vključili več kot 470 izdelkov.
e-pošta: kristina.miklavcic@ra-sora.si
Več o ponudnikih in ponudbi blagovnih znamk si lahko preberete na spletni strani Babica in Dedek.
Fotogalerija
Aktualno
Najem tenis igrišča čez celo poletje
Najem travnatega teniškega igrišča – Dvorec Visoko Vabljeni na igro tenisa na edinstvenem travnatem igrišču v idiličnem okolju Dvorca Visoko. Sezona najema: Od...
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki 2026
Škofjeloški pasijon v klekljani čipki Leta 2026 bo Škofjeloški pasijon ponovno zaživel, spremljala pa ga bo posebna razstava 13 prizorov pasijona, izdelanih v...
Pohod Med gorami in 54. Dan oglarjev
PRESTAVLJENO NA 10. AVGUST 2025 POHOD MED GORAMI Pohod med gorami je peti pohod v sklopu sedmih pohodov pod skupnim imenom “Od cvetja do jeseni”. Zbrali se bomo v...
Blog
Obljubita si zvestobo v ambientu kmečkega Dvorca Visoko
Dvorec Visoko je mogočno kmečko poslopje z več pridruženimi objekti na Visokem pri Poljanah v Poljanski dolini. Je eden izmed najpomembnejših arhitekturnih spomenikov pri nas, saj predstavlja stavbeni višek najbogatejših pripadnikov kmečkega sloja v drugi polovici 18. stoletja. Razglašen je za kulturni spomenik državnega pomena, z namenom, da se ohrani izvirno oblikovan prostor kot kulturna vrednota.
